Preden se odpraviš na Erasmus izmenjavo imaš v glavi tisoč in eno vprašanje. Kje boš živel, kakšen je študij in mesto ter ali boš našel/a prijatelje? Nihče te niti ne opozori na vse prepreke, ki te čakajo.
Ne pravim, da te spremenijo tvojo dogodivščino v nočno moro, vendar jo lahko zagotovo postavijo na realnejša tla. Mesto, ki vam je kot turistu noro všeč, vam lahko kot prebivalcu povzroči nemalo sivih las. Ne glede na to, kako čudovito je …
Moja Erasmus destinacija je Bordeaux, prekrasno mesto ob atlantski obali, uvrščeno na seznam UNESCO dediščine. Francoska prestolnica vinarstva (vse lepo in prav, mesto je krasno in močno priporočam obisk, a preberite ta stavek z močnim poudarkom na besedici francoska). Če se še niste srečali s Francozi, naj vas opozorim, da ni zapleten le njihov jezik, temveč tudi njihova birokracija. Pred nekaj stoletji je veljala za eno boljših v Evropi. Najbrž je tudi ostala v dotičnem času. Mnogi znanci, ki so se odpravljali na izmenjavo, so vse težave s papirologijo opravili v dnevu ali tednu … Sama sem se s francoskimi postopki, ki zelo spominjajo na vprašanje, kaj je bilo prej, kokoš ali jajce, ukvarjala vse od maja pa do takrat, ko sem prispela. Niti tedaj še ni bilo konca. Srečala se se namreč še z eno oviro – jezikom. Čeprav se francoščine učim že osem let, me nič ni pripravilo na hitre, uradne pogovore, ko sem preprosto ostajala brez besed ali mrmrala tisti Oui, oui, tja v en dan in se prijazno smehljala. Še huje pa je, če zaupaš francozu, ki govori polomljeno angleščino! Opekla sem se že prvi teden, ko mi je referentka ob sklenitvi pogodbe za mobilni telefon dejala, da so v moj paket vključeni neomejeni klici v Evropsko unijo. Super! Pa sem veselo klicala … dokler mi niso zamrznili številke. Izkazalo se je, da so bili v paket vključeni le klici na stacionarne linije.
Moja izkušnja je kljub vsemu pozitivna. Zelo pozitivna! Če me danes kdor koli vpraša, ali naj odide na izmenjavo in ali bi jaz vse ponovila še enkrat, je moj odgovor odločni DA! Če bi me to vprašali avgusta, tik preden sem se preselila, bi dejala, da vsi zapleti niso vredni tvojega truda. Ampak so. Erasmus te preoblikuje. Gotovo je izkušnja odvisna tudi od države, v katero potuješ. A ne glede na to, katero destinacijo izbereš, postaneš samostojnejši, tvoj pogled na svet se spremeni, tvoji novi mednarodni prijatelji pa ti ne glede na vse podobnosti, ki jih imate, hitro prikažejo tudi kulturne prepreke in razlike, o katerih se ti prej niti sanjalo ni. Ceniti začneš prej samoumevna dejstva. Doma je zame to narava na vsakem koraku, tukaj pa sproščeni način življenja, ki si ga nisem mogla predstavljati, dokler ga nisem začela živeti. Ljudje v Franciji imajo svoje navade, od katerih ne odstopajo. Nekaterim tujcem se zdijo čudne, a vredno jih je poizkusiti. Tako so mi na primer prej nepredstavljive triurne večerje prirasle k srcu, še vedno pa ne razumem, kako se lahko vrsta v trgovini premika tako počasi.
Nikoli ne moreš vedeti, dokler ne poskusiš. Morda spoznaš svojega bodočega fanta, morda spoznaš pet novih najboljših prijateljev. Morda izgubiš katerega od teh doma, ali pa se ti zgolj odpre pogled na situacije, ki si jih prej dojemal popolnoma drugače. Morda ti zgolj zraste modrostni zob. Ampak nikoli ne veš, če ne greš! To je moj nasvet vsem, ki se ne (z)morejo odločiti, ali bi tudi sami odšli na Erasmus izmenjavo. Zagotovo ni vse rožnato, čakajo vas izzivi in kulturni šoki. A čaka vas tudi milijon lepih trenutkov, spoznavanje sebe, drugih in Evrope!
[FinalTilesGallery id=’3′]