O dobrem siru, prostranih ravninah in ukradenih kolesih – Neža Bajželj

Večna želja po spremembah in tihi upi po študiju v tujini so se izkazali kot precej vztrajen del mojih misli in tako sem se konec avgusta znašla na letališču v Amsterdamu, opremljena s kovčkom in nahrbtnikom večjim od mene same. Cilj: Rotterdam.

Pogled na domače hribe je nadomestila ravnina, kar naenkrat pa je največji klanec (če temu lahko rečemo klanec) predstavljal eden izmed mostov v mestu. Meni ljubi BicikeLJ je nadomestilo poceni kupljeno ukradeno kolo (ki je čudežno izginilo kakšen mesec po nakupu), s sicer pokvarjeno lučjo, pa vendarle nenadomestljivo tudi med nalivi in pripadajočim mrmranjem, da bi bil sedaj pa res že skrajni čas za nakup pelerine.
Rotterdam slovi kot mesto z moderno arhitekturo in to povsem upravičeno. Kot Nizozemsko mesto ni niti malo podoben Amsterdamu, bolj kakšnemu večjemu ameriškemu mestu, a kljub temu ima nek svoj utrip, nenavadne stavbe pa predstavljajo odlično sredstvo za orientacijo prvi mesec bivanja. Tudi Erasmus University Rotterdam ne predstavlja nobene izjeme. Kampus združuje šest različnih fakultet, zajema pa vsaj deset stavb, nekatere od njih še v delu in renovaciji, spet druge prenovljene in med izpitnim obdobjem polne do te mere, da pogosto ne najdeš prostega sedeža. Univerza velja za izjemno priljubljeno tako med domačimi kot tujimi študenti, zaradi velikega števila tujih študentov pa se kar naenkrat ne počutiš več tako daleč stran od doma.

Kmalu obvladuješ vožnjo s kolesom z GPS-om v eni roki in polnima vrečama hrane v drugi, kjub temu, da si vedno sproti obljubiš, da boš kupil samo nujno. Študijska stavba na kampusu postane tvoj drugi dom, majhen Spar s približno desetimi kavomati in mikrovalovno pečico pa tvoj najboljši prijatelj. Svoje avstralske kolege po enem mesecu končno izuriš v približno pravilni izgovorjavi svojega imena, sam pa kljub začetni bojazni in negotovosti o lastnem znanju angleškega jezika posvojiš neko čudno slovansko mešanico avstralskega in irskega naglasa.
Ker (tuji) študentje predstavljajo skoraj tretjino populacije v Rotterdamu, so vikendi občasno malo manj frekventni, saj jih veliko izgine domov ali na potovanja. Kljub temu pa se vedno najde kakšna bratovščina, ki se bo odločila izvajati podvige plezanja na sosednjo streho ob spremljavi Dutch rap-a. Seveda ravno med pisanjem tvoje seminarske naloge.

Ob študiju komunikologije v Sloveniji pogosto slišiš pripombe o nezaposljivosti in neuporabnosti študija, medtem ko na Nizozemskem teh besed ni v slovarju. Možnosti za delo so velike, z dobro razvito industrijo pa imajo v Rotterdamu sedež tudi številne medijske in tržne hiše kot so Unilever, Pwc in druge. Prav tako se tudi univerza sama trudi pri zagotavljanju različnih možnosti zaposlitve svojih študentov. Kot lastno izkušnjo lahko navedem predmet, katerega nosilka je bila zaposlena v medijski hiši v Londonu, vsak teden pa je povabila gostujočega predavatelja iz medijske industrije in eksperta na področju, o katerem je predavanje teklo. Kljub že tako dobrim predavanjem nam je ob koncu predmeta še razkrila, da bo najboljše končne izdelke posredovala naprej. Torej je imel vsak študent možnost, da z dobrim končnim izdelkom pridobi možnost prakse, če ne celo zaposlitve v medijski hiši.

Prijava na Erasmus izmenjavo se je izkazala za najboljšo odločitev zadnjih let. Nenehen pretok študentov in gneča v knjižnici do poznih večernih ur kljub oddaljenosti vzbudita nek občutek domačnosti in vedenje, da so bile skrbi odveč. Pa vendarle gre za dobre in pa tudi kakšne malo manj dobre izkušnje in odločitve, odkrivanje znanja, ki si ga prinesel s seboj in pridobivanja novega. Gre za nova spoznavanja ljudi, kulture, predvsem pa samega sebe in svojega mesta v družbi.

Vse pravice pridržane © 2017
Oblikovanje in izdelava: Kristina Davidovic