Tampere – Pia Kraševec

ŠS PRSS: Ali je enaka izbira Erasmus destinacije vsaj do sedaj izpolnila tvoja pričakovanja? 

PIA: To je po navadi vprašanje, ki mi ga kot prvega postavi prav vsak. V eni povedi bi rekla, da je drugače, ampak enako. Prvih nekaj dni je bilo malo konfuznih, ker sem določene lokacije povezovala z ljudmi, ki jih ni več tukaj,  predvsem zaradi spominov, ki jih imam od lani. Hkrati pa imam letos za dodatek službo, ki mi vzame večino prostega časa, vendar imam zaradi tega popolnoma drugačno izkušnjo. Tampere so moj drugi dom in letos se tukaj počutim še bolj domače. Fakulteto in vse birokratske zadeve imam že v malem prstu, kar je velik plus, poleg tega pa imam od lani tu nekaj finskih prijateljev, ki pa so prav tako veseli moje vrnitve. Finska vsak dan prekaša moja pričakovanja, ker se mi zdi, da kljub temu da včasih mislim, da stvari poznam, doživim prav obratno situacijo. Mislim, da se nikoli ne bi mogla naveličati jesenskih sončnih zahodov in puhastega snega, ki ga imamo pozimi.

ŠS PRSS: Najboljših 5 kotičkov v mestu, kjer si.

PIA: Moja najljubša lokacija je definitivno Rauhaniemi uimaranta, ki se nahaja dve minuti stran od mojega studia. Majhen polotok s savno in plažo, kjer lahko vidiš najboljše sončne zahode in se kopaš v jezeru. Zelo rada imam tudi Pyynikki, ki je nekakšen park, poln gozdnih poti, ki vodijo do kavarne sredi gozda, kjer strežejo najboljše krofe. Najljubša točka za preživljanje večerov je Mallashovi, ki je bar v samem središču mesta, kjer lahko igraš namizni nogomet in piješ poceni pivo. Najboljši chai latte in kava sta v Pella’s cafe, prav tako v središču mesta, kjer imaš razgled na park in jez. Najljubše mesto na kampusu pa je Oasis, ki je dobesedno oaza sredi učilnic. Oasis je soba spremenjena v oblazinjen raj, poln igralnih konzol, sestavljank, družabnih iger in podobnih zadev, ki so odganjalci stresa. Tam lahko zadremaš med predavanji, odigraš kakšno igro Fife ali pa samo spiješ kavo.

ŠS PRSS:  Ali imas domotožje? Če da, kaj narediš? Če pa ne, pogrešaš kaj drugega?

PIA: Ne bi rekla, da imam tisto tipično obliko domotožja. Zaradi družbenih medijev se mi včasih zdi, da sem precej bližje, kot sem v resnici. Ena najboljših stvari na svetu so tudi glasovna sporočila in s prijatelji imam na primer dogovor, da si jih pošiljamo preko WhatsAppa, poslušamo in odgovorimo, ko imamo čas, in na ta način ne zgubim stika s Slovenijo. Se pa včasih zgodi, da komu pošljem po deset dvominutnih sporočil na dan in se potem vsi skupaj samo smejimo, ker res ni občutka, kot da sem 2000 km stran. Seveda, poleg prijateljev in družine pogrešam tudi svojega psa, ki bi tukaj zmrznil, ampak mi brat redno pošilja slike in videe tako, da mi ni težko.

ŠS PRSS:  Kako izgleda povprečen dan v življenju erasmovca?

PIA: Moram priznati, da sem to vprašanje nekajkrat ponovila na glas. Kaj sploh je povprečen dan? V resnici zaradi kombinacije predavanj in službe sploh nimam občutka, kot da sem na Erasmusu. So dnevi, ko dejansko nimam niti minute prostega časa in se zvečer samo privlečem do postelje ter upam, da sem šla spat dovolj zgodaj, da ujamem 8 ur kvalitetnega spanca. So pa dnevi, ko se počutim, kot da sem na dopustu. Takšnih  dni je letos bolj malo, ampak je za njih vredno živeti. Trudim se držati nek balans študentskega življenja, kjer kakšen dan preživim v knjižnici in grem zvečer s sošolci v bar, naslednji dan se zbudim za kosilo in po kosilu naredim kaj za službo, grem na sprehod v gozd ali v savno ter potem se spet dobim s kolegi, da pogledamo kakšno serijo. Ena smešna stvar je to, da včasih  pozabim kateri dan je, sploh zato, ker je večina stvari odprtih vsak dan (trgovine in knjižnica, izpite včasih lahko pišeš tudi na soboto) in ne razmišljam toliko o tem.

ŠS PRSS: Katera je najbolj zabavna prigoda med tvojim bivanjem  na Erasmusu?

PIA: Mislim, da se dogajajo kar na tedenski ravni in potem vsakič rečem, da je najnovejša prigoda najbolj smešna zgodba na svetu. Na nek način je komično, kako nas nekajkrat na mesec evakuirajo iz stavbe, ker nekdo zažge piščanca ali pa riž in se sproži alarm, ki ga aktivira že minimalna količina dima ali pare, kar je precej nadležno. Kljub dopovedovanju gasilcem, da se ni zgodilo nič drugega, oni vedno znova plezajo po lestvi in predstavljajo vse druge črne scenarije. Vsake toliko se tudi zgodi, da so ljudje v savni, perejo perilo ali pa so v pidžami in ko se zberemo pred stavbo ter gledamo kaj se dogaja, se vsi samo smejimo. Po drugi strani pa so komične tudi nenadne spremembe cestnih pregrad, ker v mestu trenutno gradijo tire za tramvaj, gradbišče pa prečkam skoraj vsak dan na poti do kampusa. Enkrat sem ostala ujeta za petnajst minut, ker bi sicer morala narediti krog in počakati tri semaforje, pa se mi je mudilo na predavanje, ki sem ga na koncu vseeno zamudila.

ŠS PRSS: Imaš za konec kakšen praktični nasvet za nekoga, ki gre tja npr. naslednji semester?

PIA: V zadnjih mesecih sem prejela ogromno sporočil, ker so očitno fotografije na mojem Instagramu postavile neka nova merila glede življenja na Finskem in mi je prav fascinantno, kako so državo, ki jo večina opisuje kot surovo in hladno, ljudje začeli gledati drugače. Vsakemu povem, da je največji pro tip, da si prihraniš nekaj denarja, ker so cene visoke. Cene in lokacije stanovanj so odvisne od sreče, v kolikor pa želiš še malo potovati in kdaj spiti kakšno pivo v baru, pa se stroški precej povišajo. Drugi nasvet pa je, da si izbor predmetov naštudirajte v naprej. Finska je znana po svojem učinkovitem in svobodnem šolskem sistemu, ki meni sicer bolj ustreza. V Sloveniji študiram tržno komuniciranje in odnose z javnostmi, kar je nekaj, česar tukaj ne poznajo kot smer. Tu sem vpisana na novinarstvo in si urnik kombiniram s predmeti iz ekonomske fakultete, kar zna biti na trenutke problematično, sploh če je izbor udeležencev omejen. Meni osebno je izbor tukaj bolj všeč, ker si lahko sestaviš urnik, ki ti omogoča dosti prostega časa, v kolikor si pripravljen delati sproti. Moj zadnji nasvet pa je sestavljen iz splošnih predlogov: 

– četrtkovih Kolmiotov, Halaaribileetov in Pistotov se ne zamudi

– vikendi so za savnanje

– vsaj enkrat moraš poskusiti fisu in minttu

– Jägermeister se splača uvozit iz Estonije, ker je razlika v ceni na liter 20 eur

– ne izbiraj si predavanj ob petkih

– najboljši čas za obisk Laponske je december

– če po zabavi ne končaš v McDonaldsu, to ni bila zabava

– vsak jesenski sončni zahod je unikaten in se ga splača videt

Vse pravice pridržane © 2017
Oblikovanje in izdelava: Kristina Davidovic